Dokument: VDS sodba Pdp 492/2004, Sodišče: Višje delovno in socialno sodišče, Oddelek: Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore, Datum: 09.06.2004

Institut: pogodba o zaposlitvi

Jedro: Tožnica je sklenila delovno razmerje pri toženi stranki za delovno mesto pomočnice vzgojiteljice, čeprav ni v celoti izpolnjevala pogojev za zasedbo delovnega mesta pomočnice vzgojiteljice (ni imela opravljenega tečaja za delo s predšolskimi otroki). Tožena stranka je kljub temu z njo sklenila... delovno razmerje, kar pomeni, da je bila tožena stranka seznanjena z zakonsko zahtevo po izobrazbi za navedeno delovno mesto. Tožnica se je zaposlila pri toženi stranki dejansko štiri leta po uveljavitvi ZVrt. Zato zanjo ne more veljati določba 2. odstavka 58. člena ZVrt, ki se nanaša le na delavce, ki so bili v delovnem razmerju pri toženi stranki na dan 15.3.1996. Iz tega razloga odločitev tožene stranke o odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožnice ni bila zakonita. 

Dokument: VDS sodba Pdp 426/2004, Sodišče: Višje delovno in socialno sodišče, Oddelek: Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore, Datum: 22.04.2004

Institut: pogodba o zaposlitvi

Jedro: Delodajalec mora pred odpovedjo pogodbe delavca pisno obvestiti o ugotovljenih pomanjkljivostih, mu določiti datum naroka, na katerem bo imel pravico podati ustrezen zagovor ter v nadaljevanju, če glede delavca ne bi našel drugih možnosti dela oziroma prekvalifikacije, odpovedati pogodbo v predpisanem... zakonskem roku. 

Dokument: VDS sodba in sklep Pdp 1424/98, Sodišče: Višje delovno in socialno sodišče, Oddelek: Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore, Datum: 08.09.2000

Institut: pogodba o zaposlitvi

Jedro: Presoja zakonitosti aneksa k pogodbi o zaposlitvi ni predmet sodnega varstva, zato se takšna tožba zavrže. Delavec lahko zahteva presojo zakonitosti predloga pogodbe o zaposlitvi le v skladu s 135. členu ZDR, če gre za prvo pogodbo o zaposlitvi po uveljavitvi ZDR iz leta 1990. 

Dokument: Sodba in Sklep VIII Ips 87/97, Sodišče: Vrhovno sodišče, Oddelek: Delovno-socialni oddelek, Datum: 23.09.1997

Institut: pogodba o zaposlitvi

Jedro: Ni v nasprotju z zakonom predlog pogodbe o zaposlitvi, če je delovno mesto za katero se zahteva poklic višje medicinske sestre, poimenovano - delovno mesto medicinske sestre -, in če v njem ni urejen terenski dodatek.

Dokument: VDSS sodba in sklep Pdp 1159/2008, Sodišče: Višje delovno in socialno sodišče, Oddelek: Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore, Datum: 03.09.2009

Institut: pogodba o zaposlitvi - nova pogodba o zaposlitvi - ponudba

Jedro: Tožnik je v letu 2007 podpisal fotokopijo pogodbe o zaposlitvi za delovno mesto merilni asistent, ki mu je bila ponujena v letu 2004, pa je tedaj ni sprejel. Ker tožena stranka v letu 2007 ni bila več pripravljena skleniti ponujene pogodbe o zaposlitvi... in ker je ponudba, ki je tožnik ni pravočasno sprejel, ni več vezala, pogodba o zaposlitvi ni bila sklenjena.

Dokument: Sodba VIII Ips 171/2003, Sodišče: Vrhovno sodišče, Oddelek: Delovno-socialni oddelek, Datum: 16.03.2004

Institut: pogodba o zaposlitvi - plača

Jedro: Pogodba, za katero se zahteva pismena oblika, je veljavna, čeprav ni bila sklenjena v tej obliki, če sta pogodbeni stranki v celoti ali v pretežnem delu izpolnili obveznosti, ki so iz nje nastale. Tožena stranka ni dokazala, na kakšni podlagi je direktor sprejemal odločitve o... mesečni plači tožnice (niti tega, da bi sploh izdajal kakšne sklepe o tem). Ob dejanski ugotovitvi, da je bila zadnja dogovorjena izhodiščna bruto plača tožnice zapisana v sklepu z dne 1. 6. 1994, je materialnopravno pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da je tožnica od marca 1995 dalje upravičena do plače, v višini določeni s tem sklepom.

Dokument: VDS sodba Pdp 575/2004, Sodišče: Višje delovno in socialno sodišče, Oddelek: Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore, Datum: 24.06.2004

Institut: pogodba o zaposlitvi - odpoved

Jedro: Zmotno je stališče, da obvestitev nadrejene delavke o nosečnosti ne pomeni seznanitev delodajalca s tem dejstvom. Zakon ne predvideva posebnega postopka, po katerem naj bi noseča delavka obveščala delodajalca. Poseben postopek je predviden le v primeru, da delodajalec za nosečnost svoje delavke... ne ve. V takem primeru mora delavka ravnati v skladu z določbo 2. odstavka 115. člena ZDR in obvestiti delodajalca o svoji nosečnosti s predložitvijo zdravniškega potrdila. 

Dokument: VDS sodba Pdp 2037/2003, Sodišče: Višje delovno in socialno sodišče, Oddelek: Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore, Datum: 18.03.2004

Institut: pogodba o zaposlitvi - odpravnina

Jedro: Po 2. odst. 7. čl. ZDR-02 se s pogodbo o zaposlitvi in s kolektivno pogodbo lahko določijo ugodnejše pravice za delavca, kot jih določa zakon. KP za lesarstvo Slovenije (panožna KP) je bila sprejeta v letu 1995 in je v 19. členu dobesedno povzela... 36.f člen ZDR-90, kar pomeni, da v času sprejetja za delavca ni določala večjih pravic, kot jih je zagotavljal zakon (ZDR-90). Ker je novi ZDR-02 pravico do odpravnine določil drugače, ni mogoče šteti, da so s panožno KP določene za delavca ugodnejše pravice. To izhaja tudi iz sklepa komisije za razlago panožne KP. 

Dokument: VDS sodba Pdp 1803/2004, Sodišče: Višje delovno in socialno sodišče, Oddelek: Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore, Datum: 09.06.2005

Institut: pogodba o zaposlitvi - zmota

Jedro: Podana odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delavca ni neveljavna, če ni dokazano, da je bila dana pod vplivom sile, grožnje ali zmote. 

Dokument: VDS sklep Pdp 1100/99, Sodišče: Višje delovno in socialno sodišče, Oddelek: Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore, Datum: 05.07.2001

Institut: pogodba o zaposlitvi - plača

Jedro: Če tožnik, ki je imel sklenjeno individualno pogodbo o delovnem razmerju, po kateri je bila plača določena iz fiksnega in variabilnega dela (stimulativni del), ni ugovarjal zoper nižjo plačo, ker mu delodajalec zaradi nedoseganja razvojnih ciljev ni izplačal stimulativnega dela, ni upravičen... kasneje zahtevati plače do polnega zneska, ki bi mu šla na podlagi sklenjene individualne pogodbe. 

Dokument: VDSS sodba Pdp 890/2015, Sodišče: Višje delovno in socialno sodišče, Oddelek: Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore, Datum: 03.03.2016

Institut: invalidnost - pogodba o zaposlitvi

Jedro: Ni mogoče šteti, da se je z odpravo invalidnosti (in z dejstvom, da tožnica od 1. 6. 2011 nima več pravic iz invalidskega zavarovanja) samodejno ponovno vzpostavilo delovno razmerje za polni delovni čas (v času invalidnosti je tožnica s toženo stranko sklenila pogodbo o zaposlitvi... za polovični delovni čas), ne da bi stranki sklenili novo pogodbo o zaposlitvi. Z izdajo odločbe in odpravo invalidnosti pri tožnici ni mogla “oživeti“ prejšnja pogodba o zaposlitvi - nastala pa je podlaga oziroma možnost za (ponovno) sklenitev delovnega razmerja za polni delovni čas. Ker pa stranki nove pogodbe o zaposlitvi za polni delovni čas nista sklenili, tožnica za čas po prenehanju invalidnosti neutemeljeno zahteva plačilo razlike v plači, kot da bi se ponovno vzpostavilo delovno razmerje za polni delovni čas.

Dokument: VDSS sodba Pdp 502/2013, Sodišče: Višje delovno in socialno sodišče, Oddelek: Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore, Datum: 13.06.2013

Institut: vojak - pogodba o zaposlitvi

Jedro: Tožnik je imel sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za določen čas 5 let od 14. 1. 1995 dalje, po poteku pogodbe pa ni sklenil nove pogodbe o zaposlitvi niti aneksa k pogodbi, z delom pri toženi stranki je nadaljeval, ker je imel sklenjeno delovno... razmerje za nedoločen čas. Tožena stranka je morala ob upoštevanju določbe 95. člena ZSSloV (ki je veljala izključno za tiste pripadnike, ki so se zaposlili v stalni sestavi pred 14. januarjem 1995) in do uveljavitve tega zakona niso sklenili pogodb o zaposlitvi za opravljanje vojaške službe, ponuditi sklenitev pogodbe o zaposlitvi oziroma izdati sklep, ki nadomešča pogodbo o zaposlitvi. Tožnikov tožbeni zahtevek na ugotovitev, da ima veljavno sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, zato ni utemeljen.

Dokument: VDS sklep Pdp 472/2004, Sodišče: Višje delovno in socialno sodišče, Oddelek: Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore, Datum: 17.06.2004

Institut: pogodba o zaposlitvi - sodno varstvo

Jedro: Dejstvo, da je pooblaščenec delavke več kot 30 dni po prenehanju veljavnosti pogodbe o zaposlitvi, naslovil na delodajalca zahtevek za odpravo kršitev, na podlagi katerega je delodajalec pooblaščencu v vednost poslal izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi,... na pravico zahtevati sodno varstvo po 3. odstavku 204. člena ZDR nima nobenega vpliva. V primeru dejanskega prenehanja delovnega razmerja, kar pomeni drug način prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi, mora delavec namreč zahtevati sodno varstvo v roku 30 dni po določbi 3. odstavka 204. člena ZDR in ne voditi postopka po določbi 2. odstavka 204. člena ZDR. Delavec si z izbiro postopka po 2. odstavku 204. člena ZDR ne more odpreti roka za sodno varstvo. 

Dokument: VDS sklep Pdp 1874/2003, Sodišče: Višje delovno in socialno sodišče, Oddelek: Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore, Datum: 16.06.2005

Institut: pogodba o zaposlitvi - krivdni razlog

Jedro: Krivdni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi je podan, če delavec ne izpolnjuje pogodbenih ali drugih obveznosti iz delovnega razmerja in je pri tem podana njegova krivda. Pri odločitvi o zakonitosti redne odpovedi PZ iz krivdnega razloga... mora zato sodišče ugotoviti, ali je tožnica s tem, ko se ji v času bolniškega staleža udeležila računovodskega seminarja, kršila delovne obveznosti po PZ in ne ali so podane hujše kršitve delovnih obveznosti po kolektivni pogodbi dejavnosti bank in hranilnic v Republiki Sloveniji. 

Dokument: VDS sodba Pdp 26/2005, Sodišče: Višje delovno in socialno sodišče, Oddelek: Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore, Datum: 22.09.2005

Institut: pogodba o zaposlitvi - odpovedni razlog

Jedro: Če se delavec ne udeleži zagovora oz. se zagovoru izmika, začne teči 15 - dnevni rok za podajo izredne odpovedi PZ s strani delodajalca po 2. odstavku 110. člena ZDR z dnem, ko naj bi delavec podal zagovor. V takem primeru se šteje, da delavec ne nasprotuje obdolžitvi... in zagovora ne namerava podati, s čemem pa se delodajalec seznani šele z dnem, ko naj bi bil zagovor podan. Zagovor delavcu omogoči, da delodajalcu predstavi okoliščine v zvezi z očitano kršitvijo, delodajalcu pa, da se ob dokončni seznanitvi z okoliščinami primera seznani z razlogi, ki potjujejo oz. ne potrjujejo razlogov za izredno odpoved PZ. Rok za podajo izredne odpovedi (2. odstavek 110. člena ZDR) je začel teči šele, ko je tožena stranka po dveh preložitvah zagovora na tožnikovo prošnjo in ob njegovi ponovni odsotnosti ugotovila, da tožniku nove možnosti zagovora v skladu z 2. odstavkom 83. člena ZDR ni več primerno zagotoviti oz. omogočiti. 

Dokument: VDSS sodba Pdp 168/2014, Sodišče: Višje delovno in socialno sodišče, Oddelek: Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore, Datum: 08.05.2014

Institut: pogodba o zaposlitvi - dejansko delo

Jedro: Tožnik ne opravlja dela novinarja specialista in bi tožena stranka morala tožniku ponuditi pogodbo o zaposlitvi za opravljanje drugega dela (verjetno novinarja urednika), ni pa tožnik opravljal del urednika oddaj, ker dejansko ne opravlja vseh nalog tega delovnega mesta,... zlasti ne urejanja programskih pasov. Zato tožnikov tožbeni zahtevek, da mu je tožena stranka dolžna dati v podpis novo pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto urednik oddaj, ni utemeljen.

Dokument: VDS sodba Pdp 211/95, Sodišče: Višje delovno in socialno sodišče, Oddelek: Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore, Datum: 05.12.1996

Institut: pogodba o zaposlitvi - obstoj delovnega razmerja

Jedro: Ker iz podpisane listine o sporazumnem prenehanju delovnega razmerja in iz sklepa tožene stranke o prenehanju delovnega razmerja tožnika nedvoumno izhaja, da je bil tožnik pri toženki v delovnem razmerju, se tožena stranka v sodnem postopku ne more utemeljeno sklicevati na dejstvo, da pogodba o zaposlitvi med strankama v sporu ni bila sklenjena v pismeni obliki in da zato delovno razmerje med njima ni nastalo. 

Dokument: VDS sodba Pdp 1316/97, Sodišče: Višje delovno in socialno sodišče, Oddelek: Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore, Datum: 07.05.1999

Institut: pogodba o zaposlitvi - prenehanje delovnega razmerja

Jedro: Določbe 135. člena ZDR se uporabljajo samo za prvo pogodbo o zaposlitvi ob uveljavitvi ZDR. Zaradi nepodpisa kasnejših pogodb o zaposlitvi (oz. aneksov k pogodbi), delavcu ne more prenehati delovno razmerje na podlagi 5. odstavka 135. člena... ZDR. 

Dokument: Sodba in sklep VIII Ips 270/2010, Sodišče: Vrhovno sodišče, Oddelek: Delovno-socialni oddelek, Datum: 09.01.2012

Institut: pogodba o zaposlitvi - dogovor o plači

Jedro: Za vprašanje, kakšna plača je bila dogovorjena med strankama, je bistveno, kakšen je bil dejanski dogovor, pri čemer je za ugotavljanje volje tožene stranke treba upoštevati, da njeno voljo kot pravne osebe izražajo njeni zakoniti zastopniki in/ali pooblaščenci.

Dokument: VDSS sodba Pdp 873/2015, Sodišče: Višje delovno in socialno sodišče, Oddelek: Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore, Datum: 03.03.2016

Institut: sprememba delovnega mesta - pogodba o zaposlitvi

Jedro: Čeprav v konkretnem primeru res ni bil spoštovan 49. člen ZDR-1 (oziroma 47. člen takrat veljavnega ZDR), skladno s katerim bi se zaradi spremembe delovnega mesta morala skleniti nova pogodba o zaposlitvi,... pa dejstvo, da med strankama ni bila sklenjena pisna pogodba o zaposlitvi za (drugo) delovno mesto, ne vpliva na obstoj in veljavnost le-te (kakor to določa 4. odstavek 17. člena ZDR-1 oz. 4. odstavek takrat veljavnega ZDR). Nova pogodba o zaposlitvi za delovno mesto izdelava je tako nedvomno obstajala in se izvrševala. S sklenitvijo te pogodbe o zaposlitvi pa je prenehala prejšnja pogodba o zaposlitvi, zato je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo tožničin zahtevek, da ji je tožena stranka dolžna zagotoviti delo po prejšnji pogodbi o zaposlitvi za delovno mesto izdelava izolacijskega stekla z dne 26. 3. 2008.